IZVAJANJE USPOSABLJANJA DELAVCEV ZA VARNO DELO (usposabljanja za varno delo, viličaristi, TGM, varno delo z motorno žago, varno delo z nevarnimi kemikalijami, itd.)

Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in spreminjati njegovo vsebino glede na nove oblike in vrste nevarnosti.

Za vas nudimo naslednje vrste usposabljanj:

  • Usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo na različnih delovnih mestih.
  • Usposabljanje za varno in zdravo delo za delavce, ki upravljajo z viličarji.
  • Usposabljanje delavcev, ki upravljajo težko gradbeno mehanizacijo.
  • Usposabljanje za varno in zdravo delo delavcev, ki upravljajo dvigala.
  • Usposabljanje za varno in zdravo delo delavcev, ki upravljajo dvižne ploščadi.
  • Usposabljanje delavcev za varno in zdravo delo z verižno motorno žago.
  • Usposabljanje delavcev, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami.
  • Usposabljanje za varno delo signalistov in privezovalcev bremen.

IZDELAVA IZJAVE O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA

Vsak delodajalec mora skladno z zakonom o varnosti in zdravu pri delu (Ur. L. RS, štev. 43/11) izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.

Izjava o varnosti z oceno tveganja se izdeluje na podlagi 17. člena Zakona o varnosti in zdravja pri delu (Ur.l. RS, št. 43/11).

STROKOVNI DELAVEC ZA VARNOST PRI DELU

Delodajalec mora za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu določiti strokovnega delavca, ki je za izvajanje strokovnih nalog neposredno odgovoren delodajalcu. Delodajalec določi vrsto, stopnjo in smer strokovne izobrazbe strokovnega delavca, z ozirom na obseg in vrsto dejavnosti ter število zaposlenih. Opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu lahko delodajalec poveri zunanjemu strokovnjaku ali strokovni službi, ki ima dovoljenje za tako delo. Strokovni delavec mora imeti za opravljanje nalog varnosti pri delu, po ZVZD-1, opravljen strokovni izpit oz. pridobljeno dovoljenje za delo za opravljanje naslednjih strokovnih nalog:

V podjetju VPD Stopajnik vam nudimo sodelovanje preko letnih pavšalnih pogodb. Za vas opravimo preglede, vam svetujemo, skrbimo za pravočasna obveščanja o poteku rokov periodičnih storitev, o novostih itd, uredimo vso potrebno dokumentacijo, itd.

S sklenitvijo pogodbe z nami ste lahko za področje varnosti in zdravja pri delu brez skrbi, saj se bomo ves čas trudili da bo varnost v vašem podjetju na visoki ravni in tako pripomogli k vaši uspešni poslovni zgodbi.

OPRAVLJANJE PREGLEDOV IN PREIZKUSOV DELOVNE OPREME

Zakon o  varnosti in zdravju pri delu z podzakonskimi akti  narekuje delodajalcu, da mora biti delovna oprema varna za uporabo in zdravje. Delodajalec mora zagotoviti periodične preglede v rokih, ki jih določi proizvajalec delovne opreme ali najkasneje v 36 mesecih od zadnjega pregleda.

Za zagotavljanje varnosti  pri delu z delovno opremo, stroji in napravami je potrebno to redno periodično pregledovati.

Pregled obsega:

  • električne meritve na delovni opremi,
  • pregled in preizkus komponent opreme (posebej varnostnih komponent) in
  • pregled potrebne dokumentacije za varno delo z opremo (izjava o skladnosti, navodila).

Po pregledu se izda zapisnik o pregledu in, ob izpolnjenih pogojih (v kolikor ni pomanjkljivosti), tudi potrdilo o pregledu in preizkusu delovne opreme.

IZDELAVA INTERNIH AKTOV (alkoholiziranost na delovnem mestu, nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, notranja kontrola, itd.)

Obveznosti delodajalcev glede priprave in sprejema aktov skladno z zahtevami Zakona o varnosti in zdravju pri delu.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu je delodajalcem prinesel nekaj novih obveznosti, tudi v obliki priprave obveznih internih aktov. Podjetja morajo imeti sprejete akte za obvladovanje psihosocialnih tveganj ter urejanje prepovedi dela pod vplivom alkohola in prepovedanih drog.

Prav tako mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev.

Nudimo vam nudi izdelavo:

  • Programa promocije zdravja na delovnem mestu,
  • Pravilnika o ukrepih za varovanje delavcev pred nevarnostim za nasilje tretjih oseb,
  • Pravilnika o ukrepih za varovanje delavcev pred nasiljem, trpinčenjem, spolnim in drugim nadlegovanjem in
  • Pravilnika o prepovedi uživanja psihoaktivnih snovi na delovnem mestu.

SVETOVANJE V ZVEZI Z VARSTVOM PRI DELU V PODJETJIH

Nudimo vam svetovanje :

  • pri načrtovanju  ukrepov za obvladovanje tveganja,
  • pri organizaciji varnih delovnih procesov,
  • pri nakupu, montaži in obnovi delovne opreme,
  • pri zagotavljanju pravilne osebne varovalne opreme,
  • pri delu in načrtovanju ukrepov za preprečevanje nezgod pri delu.

IZVAJANJE MERITEV PARAMETROV DELOVNEGA OKOLJA

Na podlagi 29. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu-ZVZD-1 mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje pri delu zlasti tako, da zagotavlja obdobne preiskave delovnega okolja.

Meritve parametrov delovnega okolja. Meritve delovnega okolja obsegajo:

  • mikroklima (meritev in izračun kazalnikov toplotnega udobja (PMV), kazalnikov dela na vročem (WBGT), kazalnikov dela na mrazu (IREQ), merjenje relativne vlažnosti zraka, hitrosti gibanja zraka, temperature (tudi monitoring in daljše časovno merjenje), meritve kontaktnih temperatur),
  • osvetljenost na delovnem mestu (naravna in umetna svetloba)
  • hrup na delovnem mestu,
  • vibracije na delovnem mestu.

VODENJE EVIDENC IZ VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

V podjetju je treba voditi evidence iz varnosti in zdravja pri delu.

Evidence, ki jih je treba voditi, so:

  • o rezultatih periodičnih ekoloških meritev in mikroklime,
  • o periodičnih preizkusih delovnih priprav in naprav,
  • o preizkusih znanja delavcev glede usposobljenosti za varno delo,
  • o delih oz. nalogah s povečano stopnjo nevarnosti poškodb in okvar,
  • o zdravstvenih pregledih delavcev,
  • o poškodbah in obolenjih, ki so posledica poškodb pri delu in
  • o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo.

IZDELAVA NAVODIL ZA VARNO DELO

Navodila za varno delo so osnovnega pomena za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovnem mestu.

Navodila mora delodajalec izdelati za vse nevarne delovne operacije in procese, kjer obstaja možnost za poškodbe ali zdravstvene okvare. Navodila za varno delo smejo izdelovati samo strokovni delavci za varnost pri delu, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za to delo.

Določena navodila dobi delodajalec od proizvajalca delovne opreme, vendar je potrebno ta navodila dopolniti s specifičnostmi delovnega procesa, zlasti pa z navodili za izvajanje različnih pomožnih postopkov pri uporabi ali vzdrževanju in nastavljanju delovne opreme.

SODELOVANJE Z SPECIALISTI MEDICINE DELA

SODELOVANJE Z INŠPEKCIJSKIMI SLUŽBAMI